Sommelier je vinski poznavalec, kar je osnova okoli katere se gradi celotna slika, ki presega zgolj poznavanje vina. Gre za poznavanje gastronomije, od bontona pa do žganih pijač, cigar, kave, hrane, postrežbe, zakonodaje,... V tujini so to poklici, ki aktivno sodelujejo pri nabavi, prodaji, svetovanju, sestavi menijev in vinskih kart, vinskemu marketingu, določanju trendov, itd., pri nas pa večinoma govorimo o posredniku med vinarjem in gostom. Slovenija ima dobra vina, idealno geografsko lego, dobre izobraževalne programe, premalo pa medpanožnega sodelovanja in ciljne usmerjenosti za kaj več, kot zgolj za sommelier – gostinca.
Razlogi, zakaj se kdo odloči za sommeliersko pot so zelo različni, od poklicnih do osebnih. Zase lahko rečem, da se mi je zdel program izobraževanja zanimiv, da rada kuham in uživam v hrani, nisem pa imela znanja o pijačah. Jezilo me je, da sem stala v trgovini pred polnimi policami s pijačo, pa nisem vedela katero izbrati za k obroku, kar je dejansko slabost trgovske ponudbe. Specializirane trgovine bi tukaj lahko odigrale pomembno vlogo z ustreznim svetovanjem in ponudbo vezano na lokalne želje, brez vse preveč prisotnega vinskega snobizma, ki kupca bolj odvrne od te panoge, kot pa ji koristi.
Program izobraževanja za sommelierski poklic je sestavljen iz treh stopenj. Načeloma je vsako leto razpisan tečaj prve stopnje, kjer se spoznava senzorika, tehnologija vina, vinske dežele, zakonodaja, penine, pivo, itd. Gurmanski narodi se teh znanj učijo že od malih nog znotraj družine, kar za naše okolje ni značilno, zato so takšni tečaji dobrodošli. Gre za pridobivanje splošne izobrazbe ter višanja ravni kulture prehranjevanja in pitja. Po opravljenem izpitu se pridobi naziv Sommelier Slovenije I. stopnje.
V kolikor nadaljujete s tečajem, se na drugi stopnji poglobite v države starega in novega vinskega sveta, v posebna vina, kavo, čaje, cigare, kise,… obvezne so tudi strokovne ekskurzije. Program je zelo zanimiv, pa tudi zahteven, ob zaključku se pridobi naziv Sommelier Slovenije II. stopnje.
No, pa smo prišli do svetega grala sommelierstva, do spajanja hrane in pijače oz. enogastronomije. Tretja stopnja name ni naredila nekega pretiranega vtisa, mogoče sem imela previsoka pričakovanja ali pa po treh letih nisem imela občutka, da živim v okolju, kjer bi ta znanja lahko uporabila za kaj drugega, kot zgolj za osebno zadovoljstvo. Lahko, da bo v prihodnosti drugače, nujno je namreč vključevanje mlajše generacije pod mentorstvom starejše, ker se edino na tak način lahko dosegajo uspehi ter prepoznavnost in sodelovanje na različnih ravneh. Gastronomsko bogati narodi se tega zavedajo, razumejo da sebičnost pomeni nazadovanje družbe in da napreduješ samo, če se izobražuješ in znanje deliš, v tem bi jih lahko bolje posnemali.
Uspešen zaključek pomeni pridobitev naziva Sommelier Slovenije III. stopnje, ki je zadnja in najvišja stopnja izobraževanja. Od tukaj naprej se začne osebno raziskovanje tega neskončno kreativnega, raznolikega in navdušujočega sveta gastronomije.
